nedelja, 24. januar 2010

Polet z Velikega vrha (Veža)



Za nedeljo je bila napoved vetra zopet ugodna za let z gora.Samo megla se
je zadrževala dokaj visoko -na 1500m .Planina Podvežak se nahaja na 1550m in sklepal sem,da se bo dalo pristajati na travniku pred kočo.Moja predvidevanja so se na srečo uresničila,kajti po dobri uri hoje, kjer sva pustila avto,se je planina prikazala iz megle. Pot sva nadaljevala po uhojeni poti za smer Korošica.Nekje na sredini se odcepi pot na Veliki vrh,toda gazi ni bilo narejene.Treba je bilo gaziti do kolen, včasih pa tudi malce čez.V mislih sem imel krplje,ki pa sem jih namerno pustil v avtomobilu.Nikoli več,sem si rekel.Po uri in pol sva prigazila do vznožja grape,malo popila in zagrizla v strmino.Težki nahrbtniki so naju potiskali globlje v sneg,toda vedela sva, da nama nazaj ne bo treba gaziti.Na grebenu se je odprl pogled na Ojstrico in Krofičko,Planjavo,Škarje,v ozadju pa je iz megle gledal Kalški greben.Po štirih urah hoje od avta,sva prispela na vrh.Na vrhu je pihal severo- zahodni veter 3-6m/s ravno prav za bolj položen štart. Razprostrla sva padala in odletela proti planini Podvežak.Let je trajal 10min.





torek, 19. januar 2010

Polet s Sedla Škarje

Že dalj časa sem imel namen poleteti ob severni steni Planjave.Vsi vrhovi imajo svoja pobočja za varni štart obrnjena proti jugu ,zato sem razmišljal,kako bi izvedel štart,da bi lahko preletel greben in se zapeljal na severno stran .Ko gledaš Ojstrico in Planjavo z Logarske doline ,se ti zdi ,da je to ena sama vertikala,vendar še zdaleč ni tako.

To mi je dokazal gorski vodnik Marjan Kregar,kateri me je pokazal pot do sedla Škarje.






Pot sva začela na razpotju,v Logarski dolini,nato pa nadaljevala proti Klemenči jami.Od tu naprej pa pod severno steno Ojstrice do sedla Škarje.Vetrovne razmere so sicer odstopale od napovedane splošne napovedi,tako da sem imel veter s strani in še v sunkih do 12m/s.





Na sedlu sem izbral idealen teren za postavitev padala , Marjan mi ga je samo pridržal za lažjo pripravo na štart. Ko so sunki malo popustili,sem stekel po pobočju in poletel mimo mogočnih sten.Let je trajal 16 minut,pristal pa sem v Logarski dolini.





















Še video posnetek mojega leta.




sobota, 16. januar 2010

Veliki Draški vrh

Že zelo dolgo vztraja ta megla v dolini in razmišljal sem ,kam bi se podal ,da bi zagledal vsaj malo sonca.Na primorskem je bila napovedana burja,leteti se ne bi dalo,zato sem pregledal karto vetrov na WRF strani .Za vzhodne Julijce je kar dobro kazalo,nekaj SV vetra, a ne preveč.Hitro smo se "hribovci" poklicali po telefonu in odločitev je padla:Pokljuka ,nato pa se bomo sproti odločili za vrh.Ob 7h smo krenili čez Rudno polje proti Viševniku.Upali smo, da se bo na smučišču že pokazalo modro nebo,vendar to se ni zgodilo.Pred leti sem že letel z Draškega vrha, zato sem se spomnil da je na okoli 1700m neka ravnina z imenom Jezerca ,ki bi nam omogočila varen pristanek.Napotili smo se proti Velikemu Draškemu vrhu.Prišli smo do Jezerc in videti je bilo, da se megla malo pretrga,pa zopet prekrije.Nič,bomo videli, kako bo, smo dejali in nadaljevali proti Studorskemu prevalu,ki pa je bil že zunaj megle.Odprli so se čudoviti pogledi na Viševnik,Ablanco,Mali Draški vrh in spodaj morje megle.Srečali smo zelo veliko turnih smučarjev ,ki so hiteli proti vrhu. Vršni del poti smo lažje premagovali,ker se nam ni toliko udiralo.Na robu pod vrhom se nam je prikazal naš očak v polni lepoti.Še nekaj metrov je sledilo in prispeli smo na vrh.Veter se je ujemal z napovedjo.Pihal je šibak SV-V veter.Tudi megla se je včasih spustila do Jezerc ,no malo jo je pa še ostalo.Let se mi je zdel eden najlepših do sedaj ,čeprav je bil zelo kratek.